Zemljevid - Braslovče (Občina Braslovče)

Braslovče so eno najstarejših naselij v Spodnji Savinjski dolini in tudi na Slovenskem. So tudi središče občine Braslovče. Braslovče so slikovit trg pod Dobrovljami, obkrožen v ravninskem delu s hmeljišči, na zahodnem z gozdovi, Braslovškim in Žovneškim jezerom, gradom Žovnek, prvim domovanjem celjskih knezov.

Prve omembe kraja segajo v leto 1140. To je čas, ko so si to ozemlje pridobili Žovneški gospodje, predniki kasnejših Celjskih knezov. V tistih časih je nastal tudi grad Žovnek. Kraj Braslovče se v zgodovini najprej pojavi z imenom »Fraslov«. Kasnejša pisna različica imena je najpogosteje »Fraslow« in je zapisana vse do uvedbe slovenskega imena, ki ga uporabljamo še danes, »Braslovče«. Braslovče so že v času Celjskih grofov dobile trške pravice in svoj grb. To se je zgodilo v času celjskih grofov Viljema in Hermana I. Ker je slednji umrl leta 1385, pomeni, da so Braslovče dobile trške pravice vsaj pred letom 1385, domnevno leta 1360. Pravice so v kasnejših časih potrdili kraju še nadvojvoda Karel (leta 1570 in 1573) in cesar Ferdinand (leta 1836). V tistem času so imele Braslovče pravico do štirih letnih živinskih in kramarskih sejmov, ki so bili v ponedeljek pred Sv. Matijem, v petek pred cvetno nedeljo, v sredo pred vnebohodom in v ponedeljek pred Sv. Matejem. Pridobitev teh pravic je poleg ugodne trgovske lege vsekakor pospešila takratni razvoj Braslovč. Braslovče so bile v preteklosti zelo znane po obrtništvu in trgovini. Z uvedbo hmelja kot intenzivne kmetijske panoge je tudi Savinjska dolina doživela močan razcvet in napredek.

Braslovški župnik Gašpar (Kasper) je leta 1485 dokončal gradnjo braslovškega protiturškega tabora okoli župnijske cerkve. Leta 1646 je braslovški župnik Filip Terpin poročal o kugi v braslovški župniji. O velikosti najstarejšega naselja ni veliko znanega, šele leta 1550 najdemo zapis, da so Braslovče imele 32 stanovanjskih enot. Leta 1820 je v dokumentih navedeno, da je bilo v Braslovčah 59 hiš in 265 prebivalcev.